nedelja, 10. februar 2019

Kdaj postaneš odrasel?

Ojla!

Tokrat ena malo razmišljujoča objava, a samo jaz takole razmišljam - včasih se počutim zares staro. Ja, pri svojih zdaj že petindvajsetih (omg, še pet let in bom 30) letih imam včasih občutek, da je pa zdaj to to, stara sem že toliko in toliko, dosegla itak nisem prav veliko, drugi pri mojih letih imajo že to pa to, "jst pa tlele kr neki bluzim iz dneva v dan ...".
Potem pa pridejo dnevi, ko je situacija malo obrnjena, se kaj pogovarjamo s prijateljicami in tema nanese na: "To je ta adult life ja, k morš dejansko sam poklicat zdravnika in se naročit", ali pa: "Dej se dobiva čez pol ure, grem še položnce plačat, ok?", ali pa zalotiš sam sebe, ko razmišljaš o tem, da zdaj pa dejansko imaš službo, ki ni študenstsko delo in ne moreš reči "naslednji teden me pa ne pisat za ponedeljek in torek, bi mela še mal podaljšan vikend".

Ali pa še tretja situacija, ki je malo bolj komična; ko greš v trgovino po pripomočke za čiščenje in imaš poln voziček le tega in si na koncu dejansko vesel tega nakupa. Mislim, kdaj prej v lajfu bi bila vesela, da sem si kupila vedro in mop za brisanje tal in potem še kup bio-eko-oh-in-sploh hudih čistil? Ja, nikoli. Očitno sem zdej res odrasla, al kaj?
Ali spet nek čuden način razmišljanja, ko gledaš svoje bratrance in sestrične in so to vedno bli neki tamali, zdaj imajo pa te "tamali" že 21 let? Imajo svoje življenje, kar nekaj izkušenj več, kot v obdobju, ko smo bili še vsi "tamali" in dejansko lahko poslušaš kakšen njihov nasvet, zna biti že legitimen ... Jaz pa si še kar mislim, naj raje oni poslušajo mene, saj sem ja starejša, pf. In ja, saj se strinjam, da se odraslosti ne da meriti s kronološko starostjo, sama ponavadi v družbi nisem želela povedati, koliko sem stara (vedno sem bila najmlajša), saj sem se bala, da me zato ne bi jemali resno.

Pa ja, naj povem še to, da sama nisem imela norih najstniških let, nikoli nisem bila neodgovorno bitje in sem tudi sicer od nekdaj taka bolj resna oseba, imam bolj malo izkušenj, ko si rečeš "hjoo, to pa to, k smo bli še mulci in smo ...", in ko v kakšni reviji preberem naslov 20 STVARI, KI JIH MORAŠ DOŽIVETI PRED SVOJIM DVAJSETIM LETOM, ki aplicirajo na neko "mladost ludost" vedenje, je seznam čisto predolg, pa sem že 5 let prek.
Se mi pa zdi zanimivo, kako sem v določenih trenutkih na nivoju "dobr, zdej pa nimamo več 15 let, je pa treba mal več zrelosti pokazat", nato pa v drugi situaciji "okej ja, sam jst ne vem, kako to poteka, noben me ni nauču, MAAAAMI, A MI POVEŠ ... AHA, A PA BI LAHKO TI POSLALA TA MAIL? AL PA ŠE BOLŠ, A KR POKLIČEŠ? ... A BOŠ RES? JOJ, FUL HVALA!!" ...
A ste razumeli, kaj sem želela povedati s to objavo?  Najbrž ne, saj se tudi jaz ne spomnim čisto točno ... OMG, SKLEROZA. :P Ne saj, zdaj se hecam, ampak je pa dejstvo, da imam kar naenkrat tudi več zdravniških pregledov, ki pa niso povezani zgolj s prehladi in alergijami; kar naenkrat so mi dnevi postali prekratki za vse, sploh za pospravljanje - res ne vem, kako uspe ljudem, ki imajo še mnogo več obveznosti, kot jih imam sama, najti čas v dnevu še za to. 

Verjetno je ključ v organizaciji, ampak jaz ko pridem domov, potrebujem svoj čas, da pogledam najljubšo turško nadaljevanko, da kot prava milenijka vsaj približno pregledam vsa družbena omrežja in ... Hehe ne, tudi za to ni vedno časa, tako da je zame osebno višek tehnologije definitivno opcija časovnega zamika - tako da lahko potem v soboto, ko bi sicer imela čas za glancanje, pogledam vseh 10 delov limonade, ki jih nisem uspela med tednom. ;)
Mislim, da bi vsi morali v sebi obdržati in izražati svojo otroškost, včasih mi je prav toplo pri srcu, ko na rojstnem dnevu kakšnega otroka vidim, da se odrasli z njegovimi novimi igračami zaposlijo bolj, kot obdarjenec - ko navdušeno sestavljajo, lepijo, vstavljajo baterije, imajo v očeh tiste iskrice, ki so pri otrocih prisotne večino časa, pri odraslih pa bolj redko. 

Zdaj se že prepletam, odraslost, doraslost, zrelost, otroškot, odgovornost, mladost, starost ...
Saj sem vedela, da bom malo odjadrala, premalokrat kaj napišem, ko pa se potem končno lotim, bi pa pisala in pisala, vse bi povedala, odprla tristo tem ... Tako da se bom zdaj ustavila, pa kaj prihranila za naslednjo objavo. 
Bistvo je, da se vsi učimo in učimo se vse življenje, v vseh obdobjih. Včasih sprejmemo dobre odločitve, drugič se izkažejo za slabe, vsaka pa nas nečesa nauči. Ne glede na starost, kronološko ali mentalno.


Hvala, ker si si vzel/-a čas in prebrala te vrstice! <3
četrtek, 27. december 2018

Iščeš službo?

Ola, long time, no see. :) 

Pred kratkim se je na Instagramu pojavilo vprašanje glede iskanja zaposlitve, razgovorov ... Tako da sem se danes odločila z vami deliti svoje izkušnje. Pa pojdimo kar lepo po vrsti:

Moje prvo študentsko delo je trajalo le en teden, saj so potem pričeli s prenovo knjižnice; nisem bila na razgovoru, saj je šlo prek poznanstev - itak so vedeli, da ne bom ostala dolgo, tudi, če se izkaže, da za delo nisem primerna. 
Drugo študentsko delo je trajalo približno 3 mesece, delala sem v bistroju, kot baristka. Na razgovor sem se prijavila iz dveh razlogov, najprej zato, ker je bilo v neposredni bližini fakultete, imela sem tudi možnost prilagajanja delavnika glede na študijske obveznosti; drugi razlog pa je bil ta, da se mi je zdel koncept zanimiv, to je bila v osnovi čisto na novo postavljena zadeva, kar se je kasneje izkazalo za ne ravno najboljše, saj se je bistro odprl, stvari pa še zdaleč niso bile dodelane. 
To je bil moj prvi razgovor, in iskreno, nisem mislila, da me bodo izbrali, saj nisem imela nobenih izkušenj z delom za "šankom" in podobno ... Bila sem živčna, nato pa sem na mizi zagledala šefov "plonk listek" z naprintanimi smernicami, kaj vprašati kandidate na razgovoru. :D Na njegova vprašanja sem se trudila odgovoriti čim bolj natančno, nisem se sicer mogla v naprej pripraviti, saj ni bilo spletne strani ali česa podobnega, sem pa poudarila dejstvo, da izkušenj res nimam, ampak sem pripravljena na učenje in definitivno nimam "dveh levih rok". Bila sem izbrana v ekipo, bila edina z nič izkušnjami in pod velikim pritiskom. Z delom sem relativno kmalu zaključila, bilo je več negativnih dejavnikov, ki so vplivali na to, vseeno pa mi ni žal, da sem se preizkusila v tem.

A si že utrujen/-a od branja? Nadaljuj,saj smo že na polovici moje pisarije. :D

Torej, moje tretje študentsko delo, ki je trajalo najdlje (ob študiju in celotnem času absolventa), pa je bilo delo v proizvodnji zamrznjene hrane. Začela sem sicer prek poznanstva, vendar si se tukaj moral izkazati, dokazati, da imaš določeno spretnost in sposobnost, drugače so ti hitro povedali, da to ne bo šlo. Vztrajala sem precej dolgo, tudi po tem, ko sem že diplomirala, vmes pa seveda iskala službo v svojem poklicu in tako sem enkrat celo dobila poziv na razgovor za delo v nekem zasebnem vrtcu.
To je bil tako moj drugi razgovor in nanj sem se lahko minimalno pripravila, saj je bilo nekaj zadev na spletu, prav tako pa sem se glede na izobrazbo čutila bolj kompetentno, v smislu, da bom na razgovoru znala korektno odgovarjati na vprašanja. Pred razgovorom sem bila neizmerno živčna, močno sem si želela te službe in zato tudi naredila nekaj, čemu nasprotujem - zapela sem rokave srajce, da se ne bi videlo, da imam tattoo. Močno zagovarjam dejstvo, da se ljudi ne bi smelo soditi po videzu, jih po tem ocenjevati in pripisovati določene lastnosti, pa evo me, skrijem nekaj, kar mi veliko pomeni, mi je na sebi zelo všeč, za voljo službe. Nato vstopi v pisarnico direktorica, ki je imela, kolikor sem na hitro uspela prešteti, vsaj 7 tattojev v mojem vidnem polju. :D
Najin pogovor je potekal precej sproščeno, zares sem imela dober občutek, šla na "probo", ki je bila celo plačana, takoj sem se ujela z zaposlenimi in sem komaj čakala, da bo mesec okoli, saj sva bili dogovorjeni, da jo takrat pokličem, ampak ... Nikoli se mi ni oglasila, ni odgovorila niti na sporočilo, tako da je vse splavalo po vodi in jaz sem nadaljevala z delom v proizvodnji, ne več kot študentka, ampak kot prava zaposlena. Delo je bilo mnogokrat izjemno naporno, vstajanje ob 4.20, biti 8 ur v zelo hrupnem okolju, stati v prisiljeni drži ... Pa vseeno, imela sem službo.
Službe v vrtcu danes ni tako lahko dobiti, tako da sem zelo vesela, da mi je to uspelo letos poleti, na razgovor sem šla dokaj sproščena, prebrala sem celotno spletno stran, se seznanila z vodilom vrtca, tokrat tudi nisem več skrivala tattoo-ja (!) in bila sem preprosto takšna, kot sem, to izrazila z odgovori na vprašanja, energijo in kasneje tudi s preizkusom neposredno pri delu.

Bravo, prebil/-a si se skoraj do konca objave, a mi daš še par vrstic? Please? ;)

Rada bi naredila še nek zaključek s spoznanji z moje dosedanje poklicne poti:
- nikoli ni slabo, če znaš kaj, kar ni neposredno povezano s tvojo izobrazbo (jaz vem, kako popolno speniti mleko, pravilno natočiti pivo, upravljati ročni paletni voziček; vem, da gre ista vsebina v embalaže znamk z različnimi cenami, poznam postopek od sestavin do končnega izdelka za številne živilske produkte ...),
- diploma v omari je samo še en dokument (ti si tisti, ki mu doda vrednost, uporabnost in namen),
- delovno mesto te ne definira kot človeka (vsako delo bi moralo biti enakovredno cenjeno, vsi smo pomembni za delovanje podjetja, od prvega do zadnjega),
- izkušenj in znanja ti nihče ne more vzeti (preizkusi se v več stvareh, nikoli ne veš, kdaj ti bo kakšna usvojena veščina prišla še kako prav),
- seznani se s svojimi pravicami in dolžnostmi (žal je med delodajalci in delavci/med sodelavci ogromno izkoriščanja in nepravilnega ravnanja, psihičnega maltretiranja; poskusi ukrepati, včasih se da narediti spremembe, čeprav majhne),
- plačilo pogosto ni pravično (pojasnilo ni potrebno).

Lahko bi še kaj dodala, ampak mislim, da je za to objavo dovolj! Imaš še kakšno vprašanje? Napiši. :) Hvala, ker si si vzel/-a čas in se bereva v naslednji objavi!

Natalija
nedelja, 18. november 2018

Testirava: SKAZA BOKASHI ORGANKO 2

Živjo!

Na najinem blogu tokrat spet nov zapis. V zadnjem sva se posvetili setu izdelkov Pick&Go podjetja Skaza, tokrat pa sva dobili priložnost, da sva testirali še en njihov izdelek, ki naju je ravno tako navdušil.

Bokashi Organko 2


Bokashi Organko 2 je kuhinjski kompostnik, ki močno olajša kompostiranje bioloških odpadkov. Uporaba je izredno enostavna, in sicer v Bokashija odlagaš biološke odpadke, ob vsaki ponovni uporabi le te potreseš z Bokashi posipom, nato pa vse skupaj tesno zapreš s priloženo tlačilko. Odpadki bodo začeli fermentirati in na dnu kompostnika se bo začela nabirati fermentacijska tekočina, ki jo lahko zmešamo z vodo in pridobimo gnojilo za rože, lahko pa jo uporabimo tudi za čiščenje odtokov. Ostale odpadke lahko nato odstavimo na vrt, oziroma v za to namenjene večje smetnjake.

Več o sami uporabi lahko vidite v posnetku na spodnji povezavi, kjer boste zasledili tudi utrinke s same predstavitve izdelka na podjetju Skaza.

Zakaj sva nad uporabo navdušeni?

- enostavno odlaganje bioloških odpadkov,
- brez širjenja neprijetnih vonjav, zaradi česar lahko brez težav ostaja v kuhinji,
- pozitiven vpliv na okolje,
- odličen izbira za vse, ki živijo v najemniških stanovanjih, v mestih itd.

Zakaj Bokashi Organko 2 ne bo všeč vsakemu posamezniku?

Pri vsakem novem izdelku, ki se pojavi na trgu, se vedno opredelimo tudi glede njegovih prednosti in slabosti. Sami slednjih ne moreva komentirati, ker sva kot uporabnici z njim zelo zadovoljni.
Glede na to, da trenutno živiva podaljšano študentsko življenje in sva cimri, ki sta vsak dan v službi, se v kuhinji ne zadržujeva zelo veliko. Kuhava manj pogosto kot bi si želeli, kar pomeni, da že na splošno ne ustvarjava veliko odpadkov, kadar pa že kuhava, je to za dve osebi, pri čemer proizvajanje odpadkov spet ni ogromno. Iz tega vidika je uporaba Bokashi Organka TOP!

Zdi se nama, da bi ga težje uporabljale številčnejše družine ali družine, ki nimajo veliko članov, a kljub temu ogromno ustvarjajo v kuhinji. Zaradi same velikosti Bokashija bi z uporabo lahko imeli težave, saj bi ga morali prazniti veliko hitreje kot drugi in bi s tem tudi izgubili na ustvarjanju fermentacijske tekočine, ki je drugi najboljši del samega produkta.
Prav tako verjameva, da ljudje, ki živijo v hiši, ki ji pripada velik vrt, raje razmišljajo o večjem kompostniku na samem vrtu.
Tretja skupina ljudi bo verjetno komentirala tudi ceno, a v tem primeru se lahko seveda odločijo tudi za nakup prve serije Bokashi Organka in s tem prav tako pomagajo skrbeti za trajnostni razvoj okolja.

Bokashi Organko kot darilo?

Seveda. Pri tem je potrebno vedeti le, da ga kupite osebi, ki bo vedela, kaj je dejanski namen uporabe, se pravi, da se tudi oseba, ki ji ga boste namenili, zavzema za skrb za boljši jutri. :)



Dodatno presenečenje!
Za vse, ki razmišljate o nakupu, pa še dodatno presenečenje. S kodo OURWAYEVERYDAY pri nakupu Bokashi Organko 2 prejmete 1kg Bokashi posipa za fermentacijo GRATIS.

LINK do spletne trgovine: https://www.skaza.si/nasi-izdelki/bokashi-organko-2

Lepo se imejte in se beremo! :)

Tamara in Natalija